Na praznik Jezusovega darovanja v templju že od leta 1997 v Cerkvi obhajamo Dan posvečenega življenja.

Ljubljana - Rakovnik

Redovnice in redovniki, ki živimo in delujemo v ljubljanski nadškofiji smo se tokrat zbrali na Rakovniku.

Ob 15. uri je bil - mrazu navkljub - blagoslov sveč kar na dvorišču. S prižganimi svečami smo se v procesiji napotili v župnijsko cerkev, ki jo upravljajo salezijanci ter jo napolnili.

G. nadškof Anton Stres je v nagovoru poudaril, da je kakor obred darovanja v templju tudi naš obred zahvala in priznanje, da smo vse prejeli od Očeta. Njegov prvi dar je naše življenje, največji dar pa je Očetovo darovanje Sina. Tudi smisel naše podaritve nam je bil dan.

Marija je darovala otroka Očetu, ki ji ga je dal in njen dar je bil po Simeonu sprejet. A že v templju se zarisuje Kalvarija – blagoslov in trpljenje se ne izključujeta, kot se ne izključujeta smrt na križu in največja slava v poveličanju. Marija je potem globoko v sebi vse življenje trepetala, da ji bo Sin vzet. Tudi na Kalvariji, kakor v templju, ji je Sin vzet in vrnjen v naročje, a tokrat mrtev.

Marija pod križem prejme v apostolu Janezu nove sinove – nas vse ima za svoje sinove in hčere. Pričakuje, da bomo tudi mi po Svetem Duhu, ki nam je bil dan, to darovanje sprejeli kakor Jezus. Marijino darovanje se tako nadaljuje povsod, kjer se mi darujemo za svoje brate in sestre.

Prejeti dar življenja in poklica darujemo v ljubezni in v resnici: naše življenje je en sam dar, ki ga spreminjamo v darovanje v ljubezni. Od takrat, ko smo dar darovanja zaznali in sprejeli, pa vse do Kalvarije – v Jezusovo smrt in vstajenje. Kristus se nam v evharističnem kruhu in vinu daje v hrano, da bi mogli zvesto vztrajati tudi v njegovi smrti in vstajenju.

Po homiliji smo redovnice in redovniki obnovili redovne zaobljube.

Kot običajno, smo se po maši zadržali še na sestrskem in bratskem srečanju.

Slovenska Bistrica

Na svečnico so se redovnice in redovniki mariborske nadškofije, pridružile smo se jim tudi dekleta v začetni vzgoji, zbrali na praznovanju dneva posvečenega življenja v župnijski cerkvi v Slovenski Bistrici, kjer nas je gostoljubno sprejel tamkajšnji župnik g. Franc Brglez.

V središču praznovanja je bila sv. maša. Nadškof Marjan Turnšek je v homiliji razložil, da Bog nikogar noče egoistično zase, ampak smo podarjeni sosestram in sobratom v skupnostih, v Cerkvi in končno tudi vsemu svetu. Navezal se je tudi na evangelij in navzoče pozval, da naj se prepoznamo v starčku Simeonu in prerokinji Ani, ki sta vsak na svoj način čakala prihod Boga in ga tudi dočakala. Poudaril je še, da so redovnice in redovniki pomembni za zgled za okolje – družine lahko vidijo zgled življenja v skupnosti, mladi pa usmeritev k Bogu.

Po homiliji je sledila obnovitev zaobljub ob prižganih svečah.

Po sv. maši je sledil agape v Slomškovi dvorani, kjer smo ob pecivu in čaju poklepetali med seboj in tako zaključili srečanje.

Ilirska Bistrica

V domu matere Terezije pri šolskih sestrah de Notre Dame se je nabrala pisana druščina redovnic in redovnikov z Obale, iz Vipavske doline in z drugih koncev koprske škofije. V dvoranici je škof Metod blagoslovil sveče, skupaj z nekaj laiki smo v procesiji odšli v samostansko kapelo. Tudi z oltarne podobe Marijinega darovanja so nas pozdravljale deklice s svečami, ki se veselijo nove služabnice v jeruzalemskem templju.

Škof Metod nas je spodbudil k novi evangelizaciji ali da vsaj ne bi bili ovira zanjo. Ni dovolj le navzočnost v župniji; namen nove evangelizacije je voditi ljudi k osebni veri v Jezusa Kristusa.

Po obnovitvi zaobljub smo se zahvalili z Marijinim hvalospevom.

V družabnem delu nas je sprejela obednica v domu s čajem, kavo in vsakovrstnimi dobrotami. "On ne gleda barve niti dolžine uniforme ali las ne; Jezus ljubi vse sebi posvečene." Tako smo se tudi mi skoraj vsakdo srečali z vsakim. Nismo tudi prezrli vabila k ogledu jaslic v Antonininem vrtcu.

s. Vesna

Trebnje

Več na spletni strani KORUS