Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa KraljaIkonopisje
Kronani
Pred nami sije obličje trpečega služabnika. Da, sije. Ker ljubeč pogled lahko zazna Jezusovo neizmerno ljubezen in lepoto kruti kroni in kapljam krvi navkljub. Morda nas, ki običajno bolj ali manj težko prepoznavamo Božjo voljo, nagovarja pogled, ki preprosto ve, da je to kar je prav in dobro, čeprav boli. "Ne, samo bolečine ne", vpije moja človeška narava. A to je šele začetek nas, ki upamo v večno življenje in se zavedamo, da je vse, kar je le pot: lepa, zahtevna, vznemirljiva, zapuščena ... Nekam nas pelje, pelje k Bogu.
Kako? Je Bog Oče na veliki petek sadist? Gerard Fourez v svoji knjigi Barva učlovečenja razmišlja o tej temi. Meni, da je Jezus umrl dejansko zato, ker je sprejel spopad. S konkretnimi razmerami se je soočal z ljubeznijo in njegova smrt nas sooča z vprašanjem naše solidarnosti in o solidarnosti Boga. Res, kako bi se počutili, če bi se poslavljali od tega sveta med tujci in to celo razbojniki? Med drugačnimi. Jezus to sprejme in preseže našo vsakdanjost solidarnosti v mislih.
Trpeči Odrešenik, naj Tvoja ljubezen zasije tudi v mojem trpljenju in trpljenju mojih bratov in sester.
Verujem namreč, da trpljenje ni cilj in da si Ti, Kronani s krono, ki razpara čelo, Ta, ki nas varno pelje velikonočnemu jutru naproti.
Korsunskaya
Na tej ikoni se Materino in otrokovo lice nežno dotikata. Napis v grščini pomeni »Božja mati«. Na njeni glavi in ramenu tri blesteče zvezde izražajo da je bila devica prej, med in po rojstvu svojega Sina. Pozlačena Otrokova tunika pomeni, da je v Njem vse svetlo. On je po definiciji Nicejskega koncila: »Bog od Boga, Luč od Luči, pravi Bog od pravega Boga«.
Jezus poskuša ujeti materin pogled, a ona se ne odzove. Zre preko Njega kakor da bi se bila izgubila v svojem razmišljanju.
Prototip Korsunskaye naj bi prinesel princ Vladimir Veliki l. 988 iz Chersonesusa, pomembnega bizantinskega mesta ob Črnem morju.
»Otrok, ki je bil v svojem usmiljenju ovit v povoje, je bil v svojem veličastvu odet v duhovniško in preroško oblačilo. Simeon ga je namreč oblekel v ta oblačila in ga dal njej, ki ga je ovila v povoje. In ko ga je starec izročil materi, je skupaj z njim izročil duhovništvo, in ko ji je prerokoval glede njega – ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih – je z njim izročil tudi preroštvo. (…) Ko je bil darovan v templju, je bil odet v preroštvo in v duhovništvo in ob izstopu je nosil čistost duhovništva na svojih udih in preroške besede na svojih čudovitih ušesih. ko je namreč Simeon prerokoval o njem, je preroštvo takoj vstopilo v Otrokov sluh« (Efrem Sirski).
Spodbuda
