Pridi, draga sestra,
postaniva eno ti in jaz – tvoje vse.
Želim te vzeti za roko,
peljati tja v nebo, kjer vse se je začelo.
Oče je v Besedi stkal tvoje prve korake,
angelske peruti.
V ljubezni stegnil svojo je roko,
da te varuje …, da te varuje …
In prav zahrepenel,
da daš mu svoje srce.
Kot berač ljubezni,
ker Ljubezen sama vse ima in hkrati nič.
Le ta te prebudi … le ta te prebudi …

In vsak se mora znova roditi,
še poprej v sebi umreti,
steči h Gospodu, Ga prisrčno objeti, reči:
»Ti si moje vse … Ti si moje vse …«

Pridi, draga moja,
podaj se na pot z Menoj k Nebeškemu Očetu.
Stopi hitro, nikar se ne boj.
Jaz sem s teboj.
Vedno … Vedno …
Mislil nate sem,
že ko te je Oče upodablja po sebi,
govoril ti s križa,
ko te še nihče poznal ni … poznal ni …

Ti najdražja moja,
ki si me iskala in si me našla.
V duši piše ti, moja si … moja si …
»Ti si moje vse … Ti si moje vse …«

 Recitativno:
Duša, ali veš, da tvoje srce mi bo križ, na katerem bom kralj Ljubezni?
To srce z vsakim utripom pričalo bo, da je ustvarjeno za Božjo slavo.

Besedilo: Irena Zakrajšek
Glasba: Klara Jarc
Pesem je nastala ob večnih zaobljubah s. Urše Šebat.