Mati Margareta in njen čas

Iz izjav prvih sester, ki so s s. Margareto prišle iz Algersdorfa v Maribor, povzemamo še nekaj zanimivosti, ki so jih povedale v sproščenem pogovoru s sestrami, kakor s s. Angelino Križanič, s. Lidvino Purgaj in še nekaterimi starejšimi sestrami.

Zunanjost m. Margarete: bila je srednje velika, vitke postave, umirjene hoje, premišljenih kretenj, mirnega, preudarnega govorjenja, lahnega nasmeška, nikdar pa ne glasnega smejanja.

Kadar je želela vpeljati kaj novega pri delu in vzgoji otrok ali pri sestrah glede hišnega reda, je to vedno storila z vprašanjem: Kaj mislite, sestre, ali bi bilo to dobro spremeniti, dopolniti in vpeljati?

Ko je čakala na odgovor, je bila mirnega, prijaznega obraza, menda pa nikoli nestrpna, zapovedujoča, češ: To moramo storiti, to bomo vpeljale, to se za nas redovnice ne spodobi itd.

Vse njeno »vladanje« je bilo povezano z vprašanji, z nekako ponudbo za mirno in vzajemno delovanje. S tem načinom nas je pritegnila, da smo razmišljale o zadevah, izražale svoje pomisleke in razloge, vse do soglasnega sklepa.

Mnenje s. Angeline Križanič in s. Lidvine Purgaj in še nekaterih sester je bilo, da je bila m. Margareta kolerik, dodale pa so … »ampak s samovzgojo požlahtnjen kolerik«.

Vse njeno delo in njena doslednost sta kazala na to, da je m. Margareta s to vzgojenostjo prišla že v samostan in da je dajala ton njeni vzgojenosti in kulturnemu vedenju vzgoja in življenje pri stricu do 24. leta starosti, ko je šla v samostan. Stric je po svoji gospodarski dejavnosti spadal med tako imenovane »boljše« sloje tistega časa in kraja. Njegova žena, učiteljica ročnih del, prav tako; po značaju menda mila in dobra. Zato je razumljivo, da se je vse to odražalo v vsej družini, v kateri je bila tudi Puharjeva Marija.

Kakor je bilo že večkrat povedano, je m. Margareta sestram govorila, da je dober zgled pri vzgoji otrok najučinkovitejše sredstvo, kreganje, strahovanje in grožnje s kaznovanjem pa ponesrečen način vzgajanja. Zgled vzgojiteljeve dobrote, nevsiljiv pouk, molitev, odpuščanje, razumevanje otrokovih težav rodi pričakovani uspeh.

Ko sem pričela pisanje teh spominov, mi je bilo nasvetovano, naj napišem vse, pa čeprav kaj manj pomembnega iz življenja matere Margarete.

Šlo je za primer, ki nam ga je pri uri pedagogike, ko je obravnavala vzgojna sredstva, povedala s. Emanuela: Novinka, ki je poučevala v četrtem razredu ljudske šole, je imela nekaj precej neugnanih deklic, ki jih je bilo težko umiriti ter z njimi potrpeti. Ker je njihovo početje motilo pouk, se je sestra razburila in je nekatere najbolj žive precej kaznovala z roko prav takrat, ko je zaradi vika in krika v razred stopila m. Margareta. Iznenadena nad prizorom se je brž umaknila ter hitrih korakov odbrzela po hodniku. Sestra, ki se je zavedela svoje krivde, je stopila za njo, da bi opravičila svoj spodrsljaj, a m. Margareta se je samo toliko ustavila, da ji je povedala svoj nauk:

Umikam se, ker se namesto vas sramujem vašega v jezi storjenega nezaslišanega dejanja, s katerim ste se ponižali pred otroki!