Prihod redovnic v Maribor

Kmalu po smrti škofa Slomška je gospa Brandys s sodelavkami začela razmišljati, kako naj bi uresničile željo pokojnega škofa Slomška za ustanovitev vzgojnega zavoda, ki naj bi ga vodile redovnice.

Sklep teh razgovorov je bil: najbolj primerne bi bile redovnice, ki bi prevzele že vpeljana delo dotedanjega Društva, ker je to delo nekatere gospe že obremenjevalo. S tem bi Maribor dobil zavod, kakor ga je papež Pij IX. nasvetoval pokojnemu škofu Slomšku. Nadaljnje delo Društva bi prišlo v roke, ki bi zagotavljale obstanek in razvoj.

Kosarškof StepisnikS temi predlogi je predsednica Brandysova seznanila škofijskega zastopnika Društva kanonika Fr. Kosarja kakor tudi naslednika pokojnega škofa Slomška dr. Maksimiljana Stepišnika.

Hkrati je tudi predlagala, da bi se za redovne sestre obrnili po pomoč v Algersdorf (Eggenberg) pri Gradcu, katerih vzgojno in šolsko delo je osebno poznala.

Predlog je bil sprejet s prošnjo, da bi Brandysova kot predsednica Društva navezala stike in se začela pogovarjati, kar je tudi sprejela.

O svojih uspešnih pogovorih je seznanila kanonika Fr. Kosarja in škofa dr. Stepišnika, ki sta prevzela vse nadaljnje pogovore. Kanonik dr. Fr. Kosar je sprejel urejanje administrativnih zadev z vodstvom redovnic v Algersdorfu in s takratnimi civilnimi oblastmi, škof dr. Stepišnik pa z graškim škofom Zwergerjem, pod čigar jurisdikcijo so spadale te redovnice. Izposloval je, da so dne 15. oktobra 1864 prišle v Maribor prve redovnice, najprej tri, nato pa še četrta. Prevzele so delo z mladino pri Društvu katoliških gospa, ki je s tem nekako prešlo v vzgojni zavod, ki ga je želel pokojni škof Slomšek.3

---------------

3. Po pripovedovanju m. Angeline Križanič.