Sodelavci Karitas Trebnje v Mariboru

21. maj 2019 - 19:22 -- s. Angela Zanjkovič

Romanje Župnijske karitas Trebnje

Kar trinajst se nas je v nedeljo, 19. maja 2019, pod vodstvom g. župnika Jožeta Pibernika, predsednika, in voditeljice Župnijske karitas gospe Ane Nahtigal odpravilo na romanje v Maribor. Naša prva postaja je bila na Poljančevi 5, kjer nas je že pričakovala in prijazno sprejela s. Metoda Šinkovec. Ob njenem odhodu leta 2017 so ji obljubili obisk, saj je bila v času bivanja v Trebnjem dejavna članica Karitas in sodelovala še na mnogih drugih področjih v župniji. Po pozdravu Jezusa v kapeli, posvečeni sveti Družini, smo srečali tudi druge sestre skupnosti in se krepčali ob lepo pogrnjeni mizi, se pogovarjali in obujali spomine.

Od tod smo odšli v materno hišo, saj je bil ob jubileju kongregacije to tudi cilj našega romanja. V cerkvi je bilo že vse pripravljeno za sv. mašo, ki jo je daroval naš g. župnik Jože. Na začetku maše nam je s. Gizela Knez v imenu odsotne hišne predstojnice in v imenu tamkajšnje skupnosti izrazila dobrodošlico. Pridružilo se je še nekaj domačih sester, da smo skupaj molili in peli. Ob sklepu je g. Jože spomnil navzoče, da lahko v vseh naših kapelah prejmemo popolni odpustek, ker je naše kongregacija za svojo 150-letnico od sv. očeta prejela ta privilegij. Pojasnil je pomen odpustka, nato pa smo skupaj molili po namenu sv. očeta.

S. Polonca Majcenovič nam je v cerkvi na kratko predstavila materno hišo, njeno zgodovino in dejavnosti, ki jih sestre v njej opravljajo danes. Nato nas je vodila skozi spominsko sobo ter nam ob panojih, fotografijah in drugih predmetih predstavila zgodovino mariborske province. V dar smo dobili tudi knjižico z opisom spominske sobe. Z velikim zanimanjem smo si potem v vezilnici pogledali razne izdelke, ki nam jih je predstavila s. Gizela. Vstopili smo tudi v Atelje sv. Leopolda Mandića, kjer slika s. Tina Dajčer in uči slikati tudi druge. V želji, da bi Bog blagoslovil kongregacijo z novimi poklici, smo se zahvalili sestram, ki so se nam za nekaj časa prijazno posvetile ter predstavile hišo in dejavnosti. Bil je ravno pravi čas, da smo se odpravili na opoldansko okrepčilo v malo gostišče pod Kalvarijo in tam nadaljevali veselo druženje.

Naslednji cilj romanja je bila mariborska stolnica in grob bl. Antona Martina Slomška. Tu smo se ustavili nekaj časa v tihoti, nato zapeli Slomškovo pesem V nebesih sem doma. G. župnik Jože nas je spodbudil, da bi se ob Slomškovem zgledu, ki je v svojem življenju storil toliko pomembnih stvari za slovenski narod, tudi sami trudili za dobro in prosili, naj nam Gospod tudi danes pošlje sposobnih in poštenih voditeljev na družbenem in cerkvenem področju. Nekaj časa smo ostali v osebni molitvi in se nato hvaležni za vse lepo in dobro, ki smo ga ta dan prejeli, iz štajerske prestolnice odpravili proti domu na Dolenjsko.