Večne zaobljube s. Martine Štemberger

9. oktober 2019 - 13:11 -- s. Mirjam Černigoj

V nedeljo, 6. oktobra 2019, na rožnovensko nedeljo, nas je s. Martina Štemberger, šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, zbrala v Ilirski Bistrici v podružnični cerkvi sv. Jurija ob praznovanju svojih večnih zaobljub.

Devetindvajset redovnih sosester, starši, brat in sorodniki ter številni domačini smo bili navzoči ob njeni izpovedi zaobljub, ki jih je položila v roke provincialne predstojnice s. Terezije Tomazin. V obredu zaobljub je s. Martina z jasno besedo izrekla svoj »hočem« in Bogu izročila svoje življenje ter svojo pot za Gospodom. Na začetku svete maše so jo pozdravili ilirskobistriški verniki in ji izročili v spomin sliko domače cerkve. Naslikala jo je domača amaterska umetnica z usti.

Slovesno sveto mašo je ob somaševanju več duhovnikov vodil gospod Miro Marinič. V nagovoru pri sveti maši se je najprej ustavil pri njenem geslu, ki si ga je sposodila pri sv. p. Piju: »Pojdite k Mariji! Ljubite jo! Vedno molite rožni venec!« S. Martino in vse zbrane je spodbujal, naj to uresničujemo v svojem življenju. Na srce ji je položil, naj bo preprosta, stvarna in naj vedno bolj postaja podobna Mariji. Iz evangeljskega odlomka o Kani Galilejski pa je izluščil misel, da je morala Marija narediti svoje, prav tako so morali Jezus in strežniki narediti svoje, in šele tedaj se je voda spremenila v vino, ki je simbol ljubezni. Tako moramo tudi mi narediti vsak svoje, da bo potem med nami več ljubezni. V spomin ji je izročil kip Marije iz Medžugorja, h kateri je večkrat poromala in se ob njej odločala o svoji življenjski poti. Podaril pa ji je tudi rožni venec, ki so ga naredili otroci na oratorijskem dnevu v Spodnji Idriji, s prošnjo, da bo z njim vse ljudi prinašala pred Marijo, ki bo posredovala zanje.

Lepo petje župnijskega mešanega in otroškega zbora je slovesnost zaobljub še polepšalo in povzdignilo. S. Martina se je ob koncu svete maše zahvalila najprej Bogu, ki jo je poklical v življenje, potem pa vsem, ki so jo prišli spremit pri njenem velikem koraku: staršem, bratu, sorodnikom, duhovnikom, sestram in vsem, ki so se kakorkoli trudili, da so pripravili to slovesnost.

Po sveti maši smo se pred cerkvijo vsi družili ob številnih dobrotah, ki so jih pripravile domače gospodinje. Oglasila se je tudi harmonika, ki je razpoloženje še polepšala. Vsi povabljeni pa smo praznovanje sklenili na turistični kmetiji Peternelj.

Bogu hvala za današnji dan in za s. Martino, ki je odgovorila na Njegovo povabilo. Naj njen zgled spodbudi mlade k pogumni hoji za Gospodom tam, kamor jih kliče.

s. Mirjam Černigoj