Z Božjim blagoslovom v prihodnost

»Šolsko leto 1868/69 je bilo zelo naporno leto,« je sestra Nepomucena pripovedovala s. Gertrudi Neuwirth in tudi drugim sestram, »ker smo imele vse prostore napolnjene z otroki. To leto pa je bilo tudi leto pričakovanja in upanja, da se bo z novim šolskim letom 1869/70 že marsikaj spremenilo na bolje. Saj je bila naša predstojnica Margareta izredno iznajdljiva in zadnje čase tako dejavna, da smo jo občudovali in se spraševali, kako vse to zmore.«

Tudi oba ordinarija, graški škof Zwerger in mariborski škof dr. Stepišnik, nista zamujala s svojim delom. Vse, kar se je nanašalo na izstop sester iz Algersdorfa, na ustanovitev nove samostojne kongregacije v Mariboru in po takratnih cerkvenih predpisih na prestop sester v novo ustanovljeno kongregacijo šolskih sester v Mariboru, sta že uskladila.

Le Deželna vlada v Gradcu je zamujala z dovoljenjem za naselitev novo ustanovljene kongregacije šolskih sester v Mariboru. Pa tudi to se je končno uredilo že meseca junija 1869.

Sporočilo o tem so sestre prejele dan pred praznikom Srca Jezusovega. S tem je padla zadnja ovira za naselitev in razvoj naše kongregacije v Mariboru.

Sestra Nepomucena je še v poznih letih s. Gertrudi pripovedovala, kako srečen in vesel je bil ta dan za mlado redovno skupnost. Bil je dan skupnih molitev zahvale in hvaležnih obljub, da bodo vse svoje delo in vse otroke, ki jih bodo tu v Mariboru učile, položile v sveto Jezusovo Srce s prošnjo, da jih sprejme v svoje Srce in posveti za svojo sveto službo.

Po tem srečnem dogodku za novo ustanovo je razumljivo, da je škof Stepišnik s posebnim zanimanjem spremljal delo predstojnice Margarete in vse redovne skupnosti. Ko je videl, kako mirno, preudarno in odgovorno rešuje nekatera nelahka vprašanja, naj so bila šolska, vzgojna, gospodarska ali duhovna, se je prepričal, da je sestra Margareta sposobna voditi novo redovno skupnost kot škofijsko kongregacijo šolskih sester v Mariboru.