Zbor province 2019

6. april 2019 - 8:09 -- s. Mirjam Černigoj

Šolske sestre mariborske province smo imele v soboto, 30. marca 2019 v Repnjah srečanje ob zaključku molitve za duhovno prenovo province. Zbralo se nas je okrog petdeset sester iz vseh skupnosti. Srečanje smo začele v samostanski obednici z molitvijo in pesmijo, ki sta jo obogatili s. Klara Jarc in postulantka Zala Vrabec. Uglasbili sta pesem s. Rafaele Glasenčnik o pomladi.

Na začetku je vse navzoče pozdravila provincialna predstojnica s. Terezija Tomazin, ki nam je predstavila namen srečanja. Potem pa je besedo prevzela s. Veronika Verbič, ki nas je vodila skozi razmišljanje. Ustavila se je ob evangeljskem odlomku o čudežnem ulovu ob Genezareškem jezeru (Lk 5,1-11), potem ko so učenci vso noč lovili, pa niso nič ujeli.

V prebranem odlomku je bil zajet namen srečanja ob sklepu triletne molitve za duhovno prenovo province. Papež Frančišek je ob začetku leta posvečenega življenja poudaril, da moramo gledati na preteklost s hvaležnostjoživeti sedanjost z navdušenjem in sprejeti prihodnost z upanjem. Srečanje je razdelila na tri dele:

1. Jezus stopi v čoln,

2. Jezus zazna in sliši preteklo izkušnjo,

3. »Ne boj se, odslej boš …«

V prvem delu smo se spraševale o naši sedanjosti in kako vidim, da Jezus vstopa v moj čoln. Spraševale smo se, kje je za nas ta milostni trenutek. Svoja razmišljanja smo si podelile tudi v paru.

V drugem delu smo pogledale v preteklost. S. Veronika nam je nanizala dogodke, ki so se zgodili v preteklem triletju. Ugotavljale smo, da je bil to bogat čas. Svoje vtise smo delile v skupinah.

V tretjem delu pa smo pogledale v prihodnost. Jezus je Petru rekel: »Ne boj se, odslej boš lovil ljudi.« Za nas velja podobno. S. Veronika je stavek pustila odprt: »Ne boj se, odslej boš …« Kaj naj naredimo, nam je povedala z besedami naše ustanoviteljice matere Margarete:  »Prosim, ostanite molitvene, ponižne in skromne ter po svojih večnih zaobljubah Bogu in svojim predstojnikom zveste redovnice tretjega reda svetega očeta Frančiška Asiškega, tega ponižnega, skromnega, pokornega posnemovalca križanega Kristusa.«

Potem smo pogledale vase in na listek napisale svojo misel, kaj želimo v prihodnje. Oddale smo ga v skrinjico, ki jo je s. Terezija pri molitveni uri položila pred oltar.

Sledilo je kosilo in druženje. Ob 14.30 pa smo se vse spet zbrale v samostanski cerkvi, kjer smo se pred Najsvetejšim zahvaljevale, molile za popolni odpustek ter se izročile v Gospodove roke za prihodnjo pot. G. Marjan Peklaj je zaključil molitev z blagoslovom z Najsvetejšim.

Srečanje sem doživela kot zelo lepo in prijetno v družbi sester, ki smo skupaj obhajale ta dan, da naredimo nov korak province v tisto smer, ki nam jo bo pokazal Gospod. Hvala vsem, ki ste se posebej trudile za to!

s. Mirjam Černigoj