VII. Bratsko življenje

23. Zaradi Božje ljubezni naj se bratje in sestre med seboj ljubijo, kot pravi Gospod: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil1. Medsebojno ljubezen naj pokažejo z dejanji2. Z vso zaupnostjo naj odkrivajo drug drugemu svoje potrebe, da bi vsakemu preskrbeli in postregli s tem, kar kdo potrebuje3. Blagor njim, ki ljubijo drugega prav tako tedaj, ko je bolan in jim ni sposoben povrniti usluge, kakor tedaj, ko je zdrav in jim uslugo lahko povrne4.

In za vse, kar jih zadene, naj se zahvaljujejo Stvarniku in naj želijo, da bi bili takšni, kakršne hoče Gospod, bodisi zdravi bodisi bolni5.

 

24. Če bi se pripetilo, da bi med njimi zaradi besede ali obnašanja prišlo do vznemirjenja, naj drug drugega ponižno prosijo odpuščanja, preden prinesejo pred Gospoda dar svoje molitve6. Če kdo resno zanemarja način življenja, ki ga je zaobljubil, naj ga opomni predstojnik ali drugi, ki vedo za njegovo krivdo. Ti pa naj ga ne sramotijo in ne žalijo, marveč naj imajo z njim veliko usmiljenje7. Vsi pa se morajo skrbno varovati, da se ne bodo jezili ali vznemirjali zaradi greha, ki ga je kdo storil, kajti jeza in vznemirjenje ovirata ljubezen v njih samih in v drugih8.

1 Jn 15,12.

2 prim. Jak 2,18; prim. 1 Jn 3,18; FNPVod 11,5–6.

3 FNPVod 9,10.

4 prim. FOpom 24.

5 prim. FNPVod 10,3.

6 prim. Mt 5,24; Mt 18,35.

7 prim. FPMi 15.

8 prim. FPVod 7,3; KlVod 9,5–6.