Mati Margareta je ohranila statute kongregacije v Algersdorfu, ki so temeljili na "Vodilu III. reda sv. Frančiška Asiškega". Z njimi je utemeljila Frančiškovega duha služenja ubogim. Leta 1904 je bila kongregacija glede duhovnih privilegijev pridružena prvemu redu sv. Frančiška.
27.jpg

1182 – V mestu Assisi v Italiji se Piki in Petru Bernardonu rodi sin. Oče ga začne iz spoštovanja do Francozov klicati "Francesco".

1202 – Frančišek, prikupen, razigran, zapravljiv in velikodušen mladenič se udeleži vojne med Assisijem in Peruggio. Eno leto preživi v ujetništvu v Peruggi in se bolan vrne domov.

1204 – Udeleži se vojne v Apuliji, ker vidi sebe kot slavnega viteza. Tja grede sliši v mestu Spoleto besede, naj postane pravi vitez, vitez Najvišjega. Njegovo življenje se spremeni. Njegovi novi prijatelji so gobavci, revni, zapuščeni ...

1206 – Pred asiško stolnico vrne očetu Petru oblačila z besedami: "Do zdaj sem Petra Bernardona klical za očeta, sedaj mu vrnem vse, tudi obleko. Zato ne bom več govoril: oče Bernardone, ampak po pravici molil: Oče naš, ki si v nebesih."

V cerkvici sv. Damijana sliši naročilo, naj popravi Božjo hišo. Res začne popravljati pri Sv. Damijanu in cerkvico sv. Marije Angelske (Porcijunkulo). Tukaj spozna, da ga Bog pošilja popravit Cerkev.

24. 2. 1208 – Pretrese ga evangeljski odlomek Mt 10,5–10: "Teh dvanajst je Jezus poslal in jim naročil: 'Ne hodíte na pot k poganom in ne vstopajte v nobeno samarijsko mesto! Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane." Spozna, da mora zaživeti v popolnem uboštvu. Obleče obleko preprostih kmetov in gre pridigat v cerkev sv. Jurija.

16. 4. 1209 – S prijateljema Bernardom in Petrom prosi duhovnika v cerkvi sv. Nikolaja, naj jim trikrat odpre evangeljsko knjigo. Vsakokrat se knjiga odpre na mestu, ki govori o poslanstvu in uboštvu apostolov. Frančišek reče bratoma: "Brata, to je naše življenje in naše vodilo, kakor tudi vseh tistih, ki hočejo stopiti v našo družbo. Pojdita torej in spolnita, kar sta slišala." To je dan ustanovitve frančiškanskega reda. Kmalu se jim pridruži še več bratov. Živijo okrog Porcijunkule, strežejo gobavcem in pridigajo v okolici Assisija. Imenujejo se manjši bratje.

1209 – Papež Inocenc III. potrdi Vodilo, ki ga napiše Frančišek. Novost tega vodila v primerjavi z dotedanjimi pravili in vodili redov je, da bratje ne morejo imeti nič svojega ne osebno ne kot samostanska skupnost. Vrhovni predstojnik novega reda manjših bratov je Frančišek.

Marec 1212 – Frančišek da v porcijunkulski cerkvici spokorno obleko plemkinji Klari. Pri Sv. Damijanu ustanovi pod njenim vodstvom prvi samostan. Sestre se imenujejo Uboge gospe in so drugi red sv. Frančiška - klarise

1219 – Z brati oznanja evangelij v Sveti deželi, Siriji in Egiptu. V krščansko vero skuša spreobrniti sultana Malek-al-Kamila.

1220 – Vodstvo reda prepusti bratu Petru Cattaniju. Posveti se urejanju življenja vedno večje skupnosti bratov.

29. 11. 1223 – Papež Honorij III. potrdi novo Vodilo, ki ga napiše Frančišek ob pomoči brata Elija.

Avgust 1224 – Umakne se na goro La Verno, da bi premišljeval Kristusovo trpljenje. 14. ali 15. septembra prejme Kristusove rane. Razodeto mu je, da ga ne bo napravilo podobnega Kristusu telesno trpljenje, ampak ljubezen.

April, maj 1225 – Okreva pri Sv. Damijanu. Zapoje Hvalnico stvarstva.

3. 10. 1226 – V soboto zvečer umre pri Porcijunkuli, položen na golo zemljo.

16. 7. 1228 – Papež Gregorij IX. v Assisiju slovesno razglasi Frančiška za svetnika. Njegov god je 4. oktobra.